V soboto, 24. junija 2017, je Društvo za ohranjanje dediščine pod vaško lipo na Gradežu za sovaščane in druge obiskovalce priredilo šesti večer na vasi, starodavni kmečki običaj, ki je bil že nekdaj namenjen druženju ter petju in smo ga pred leti obudili.

Najbolje ponazarjajo naš namen verzi iz uvodne pesmi, ki jo je ganljivo zapel trio Pojav: »Če nekoč domača pesem tu zvenela več ne bo, tudi tebe, rod slovenski, na tej zemlji več ne bo«.

Glavni organizator in tako rekoč gostitelj je bil Simon Petrič, saj je prireditev spet potekala na njihovem dvorišču pod vaško lipo in njegova širša družina ter prijatelji so poskrbeli za brezhibno postrežbo. Presenetili so nas tudi z dobrodošlico – z domačimi presticami in s kozarčkom »ta kratkega« po izbiri.

V uvodnem pozdravu je predsednik društva Marko Šavli predstavil nastopajoče in nam zaželel lep večer, za katerega je zatrdil, da bo zagotovo minil brez dežja in mraza, ki sta nas spremljala na lanski prireditvi.

Trio Pojav


Trio, uradno narodno-zabavni ansambel Pojav, v katerem igra in poje tudi Simon, druži prijateljstvo in veselje do tovrstne glasbe, skupaj v tej zasedbi nastopajo štiri leta in pol. Igrajo že nekaj lastnih skladb, za polko z naslovom Mogoče so posneli videospot, ta večer pa so nastopili tudi kot vokalisti brez spremljave. Prijetno je bilo poslušati njihove mladostne glasove, mene je zelo navdušila ljudska pesem Kje so tisti mladi fantje, katere zadnjo kitico sem omenila že v uvodu. Kasneje so za narodno-zabavne skladbe vzeli v roke tudi inštrumente in nekaj obiskovalcev se je opogumilo na ples.

Mešani oktet Polica


Čeprav je bilo nekoč večerno petje pod lipo »domena« fantov, je nastopil tudi Mešani oktet Polica, vendar v okrnjeni sestavi, saj sta manjkali dve od štirih članic. Leta 2014 so slovesno praznovali že 20-letnico delovanja. Vodi jih mentor Emil Kovačec, ki je tudi predsednik Kulturnega društva Polica, kamor oktet sodi. Že leta 1987 se je iz Velike Nedelje preselil na Polico, saj se je kot učitelj glasbene vzgoje zaposlil v OŠ Louisa Adamiča Grosuplje. Kot mentor in organizator številnih prireditev povezuje staroselce z novonaseljenimi Poličani in z živahno energijo ter s prleško širino med seboj povezuje tudi društva. Oktet prepeva ljudsko glasbo iz različnih slovenskih pokrajin in ima pomembno vlogo pri ohranjanju poliške kulturne dediščine. Nastopajo na številnih revijah pevskih zborov in tudi mi smo z veseljem prisluhnili njihovemu ubranemu petju, s katerim so dokazali svoje dolgoletno skupno udejstvovanje.

Klapa Gallus


Razigrana šestčlanska Klapa Gallus, v kateri igra in poje tudi predsednik Marko, je bila ustanovljena leta 2014. Našli so se iz različnih predhodnih glasbenih skupin, v pestrih zasedbah sodelujejo že od mladosti, od narodno-zabavnih ansamblov in rokovskih skupin do pevskih zborov. Ime so si nadeli po skladatelju Jakobu Gallusu Petelinu in – kot so izjavili v nekem intervjuju – tudi zato, ker so na odru »eni taki petelinčki«. Združilo jih je predvsem veselje do dalmatinske glasbe, med inštrumenti zato ne manjkajo mandoline. Izvajajo priredbe znanih skladb, pripravljajo pa tudi lastne; zastavili so si mnoge projekte, ki se jim zelo resno posvečajo. Na nastopu so nas opozorili, da so pravkar posneli zabaven videospot za priredbo znane skladbe Belih vran Mini maksi, ki smo jo slišali tudi ta večer. V pesmi z naslovom Le spomin, deklica je s prepoznavnim glasom navdušil basist Jure, mnoge izvedbe so doživele aplavz že med petjem, med njimi tudi znana dalmatinska Ružo moja.

Unikatna pisana jabolka


Simonova izbranka Tina Čandek je za nastopajoče sešila unikatna jabolka iz pisanih tekstilnih koščkov, ki jim bodo verjetno v lep spomin na ta večer in za katere ni bojazni, da bi jih pojedli črvički.

Nadaljevanje …


Pozno zvečer sta se združili zasedbi Pojav in Gallus in tudi z malo improvizacije večer popestrili še z nekaj pesmimi, za izbor katerih so predhodno potrebovali kar nekaj usklajevanja – beri: prijateljskega prepiranja. Številčno že malo okrnjeni so nadaljevali še pri mizah, kjer je vsak od preostalih poslušalcev poskušal uveljavljati svoje želje.

Med obiskovalci se je opogumila in nas navdušila petinosemdesetletnica Vera – teta Simonovega očeta Damjana, ki je solo (toda v družbi nekdanjega sošolca Staneta Zabukovca), zapela pesem, s katero se je dotaknila in simbolično poslovila od nekdanjih mladih let.

Že lani je bil to nepozaben večer, letos pa je bil za večino še lepši. Od množice obiskovalcev, ki je bila bistveno večja kot prejšnja leta, se mnogim ni mudilo domov, niti ko smo že dočakali nedeljo.

Spremljajte nas

Bodite na tekočem z dogajanjem na Gradežu. Spremlajte nas preko Facebooka ali pa se prijavite na e-novice.