Zaradi strogih PCT pogojev smo tudi letos odpovedali osrednjo društveno prireditev Praznik suhega sadja, kljub temu smo 19. septembra organizirali Pohod po Trubarjevi rojstni fari, na katerem smo vsi uživali.

Na pot nas je odšlo le 15 pohodnikov in vodnikov, saj so udeležence verjetno odvrnile stroge zdravstvene omejitve ter tudi slaba vremenska napoved.  

Po pozdravu člana upravnega odbora društva Romana ter pripravi seznama udeležencev in prijavi za malico, ki so jo takrat pripravljale naše članice, smo se po učni gozdni poti najprej sprehodili do Rašice. Članica Metka je povedala nekaj podatkov o spominskem obeležju in učnem nasadu dreves, članica Majda je pokazala, kje so včasih kopali železovo rudo, izvedeli smo tudi, da se je potok Rašica nekoč imenoval Fužinščica.

Na Trubarjevi domačiji je občinska vodnica Ana na kratko predstavila življenje in delo očeta slovenske književnosti ter zgodovino domačije. Med potjo proti Škocjanu smo se ustavili pri kraški jami Skedenci, za katero smo ugotovili, da bi si jo bilo vredno ogledati ob naslednji priložnosti. Slišali smo tudi zgodbo o "zmajevem gnezdu".

V cerkvi sv. Kancijana, v kateri je bil krščen Primož Trubar, nas pričakal tamkajšnji župnik, od katerega smo izvedeli najpomembnejše podatke iz zgodovine župnije. Ko so si jo pohodniki ogledali, smo se povzpeli v vaško središče na Gradežu, kjer je bila pripravljena degustacija štrukljev z nadevom iz suhih hrušk. Med sprehodom skozi vas so si pohodniki lahko ogledali posamezne vaške znamenitosti. Pri sušilnici sta nas že čakala okusna obara in jabolčni zavitek.

Do takrat se je po vasi že sprehodilo kar nekaj drugih obiskovalcev, ki niso vedeli, da osrednja prireditev odpade. Naš vodnik Boris jim je z veseljem razkazal sušilnico in druge vaške znamenitosti, najstarejši član Stane pa svojo zbirko starega kmečkega orodja. Na stojnici je članica Marinka pripravila tradicionalno društveno ponudbo, od katere so kupovali predvsem suho sadje.

Vsi, tako pohodniki kot obiskovalci, so pohvali društveno delo ter ponudbo, organizacijo pohoda, pogostitev ter še posebej prijaznost članov in članic. Nekaj jih je k nam prišlo prvič in zatrdili so, da se bodo zagotovo še vrnili. 

Več o pohodu bo v naslednji Trobli.