Po dveletni prekinitvi zaradi epidemije smo letos spet uspešno pripravili Praznik suhega sadja. Zjutraj je 52 udeležencev najprej prehodilo tradicionalno Pot po Trubarjevi rojstni od Turjaka do Rašice, skozi Škocjan na Gradež. Letos smo pohod zaradi dežja prejšnje dni malo prilagodili, da ne bi bili blatni do kolen.

Na Gradežu se je v tem času že marsikaj dogajalo. Naši člani in članice so pridno pripravljali okusno hrano, stojničarji so že razstavili svoje domače izdelke in pridelke, nastopajoči so se pripravljali … Po pozdravu predsednika Lojzeta Senčarja in župana dr. Tadeja Malovrha so v kulturnem programu z ljudskimi pesmimi najprej nastopili naši Krheljčki, nato mladi Prgarčki iz Zasipa pri Bledu ter na koncu folklorna skupina Grmada iz Velikih Poljan pri Ribnici.

V kulinarični delavnici so različne vrste štrukljev pripravljali: župan, mladi Prgarčki, naša članica Meta Klančar ter s svojo skupino Milka Debeljak iz Društva podeželskih žena Velike Lašče. Moderator je bil Jože Starič, pripravo dobrot pa je komentirala tudi cenjena prehranska strokovnjakinja Marija Merljak.

Obiskovalci so si lahko ogledali dediščino vasi in se poučili vse o sušenju sadja, za kar so poskrbeli naši vodniki. Pod kozolcem z razstavo starega orodja so naše članice prikazovale tradicionalna podeželska opravila, otroci so se lahko poskusili v skavtskih igrah, vsi pa so lahko tudi streljali z lokom. Obiskovalci, ki so uživali vseh dobrotah, še posebej v naši posebni ponudbi (prosena in ajdova kaša ter gradeške sladice), so pokupili tudi vse srečke s samimi polnimi dobitki. Zvečer so zaplesali ob zvokih ansambla Pojav.

Naj koncu pa še dve posebnosti: udeležba na pohodu in prireditvi je bila mednarodna, saj so bili med nami tudi Slovak, ki sicer že šest let dela v naših krajih, ter dva sorodnika družine Strle iz Amerike, iz Minnesote in Texasa.

Na bogati razstavi gob, nabrani sicer v dežju, ki je letos dosegla rekordni 102 različni gobi, pa smo imeli tudi zelo redek zaščiten dupainov goban, za katerega je celo strokovnjakinja iz gobarskega društva rekla, da ga ni videla že 30 let. V »Štajnbriku« ga je tako rekoč doma našel naš član Roman Jeglič.

Več boste lahko prebrali v naslednji Trobli.