Pred dežjem in občutno ohladitvijo ob začetku šolskega leta smo uspešno pospravili pod streho ekološko ročno pridelano proso.

Žetev je bila spet učna ura za nas, mestne otroke, saj nekatere tega opravila še vedno ne obvladamo dovolj. Ker so bile žanjice tudi štiri »mojstrice«, je bilo ob pomoči nas, treh »vajenk«, delo končano v dveh urah, zato smo bile kar ponosne nase. Moško delo je bilo pospravljanje kolov in mreže, ki je proso varovala pred požrešnimi ptiči, odpeljali so tudi snope. 

Zvečer po žetvi smo se zbrali ob metvi, ki se ji je pridružil tudi novi predsednik, zato je bil po tradiciji vržen v kup snopov. Retanje in vejanje smo prepustili najbolj izkušenemu Stanetu, druženje pa se je končalo z obvezno pojedino.

 z